Slovenija, ukradena dežela
Slovenija V2.0
In vedno znova, ko gledam perfektno sestavljene kadre Judniča in Godine in poslušam Ota Pestnerja peti Golobovo Mojo Deželo, se mi postavijo pokonci vse dlake. Upravičeno. Estetska komponenta takratne kampanje in sploh oglas Gostje prihajajo, sta že v tistih časih veljali za nekaj izjemnega, sploh pa v današnjih časih instant informacij in poneumljanja s kičem.
Iz tega slavnega minuto in pol trajajočega spota veje vse to, česar danes v Sloveniji ni – pozitiva, prijaznost, sobivanje z ljudmi, optimizem, čustva... dovolj je naštevanja, ker lahko to počnem še naslednjo uro. Skratka, neki čudoviti, drugačni, lepši časi, pa ne zato, da bi bil nek hud jugo nostalgik, ampak ker so se takrat Slovenci pisali še z veliko in slovenija, čeprav le »dežela«, saj so ob omembi države partijci zagotovo skakali do plafona, še Slovenija. Ne dvomim, da je prav ta oglas začel neko desetlet trajajoče obdobje prehoda na svoje in narodne povezanosti, drugi dve tretjini pa je šlo vse narobe.
30 let pozneje je verjetno vsem, ki jim hrčki vsaj malo vrtijo kolesa v pravo smer, jasno, da je vse to šlo nepovratno v maloro.
30 let po oglasu, ki je našel skupne točke takrat še jugoslovanskega naroda, se na vsakem koraku čuti negativizem, sovraštvo, nestrpnost, individualizem...dovolj naštevanja, ker lahko to počnem še naslednji dan.
Narodu, ki je zastopan v reklami, je v 25 letih od tega, ko se je dežela spremenila v državo, uspelo uničiti praktično vse, česar s(m)o se takrat nadejali. Državo vodijo kriminalci različnih barv, narcisoidni, brez stika z realnostjo, s klovnom za predsednika, utopistom za izvršnega direktorja in 90 razbojniki, ki mu kimajo. Pod njimi ječi surkafkovska birokracija, ki je namenjena zgolj eni stvari – sami sebi in žaljenju povprečne inteligence (povprečnega) človeka.
Ljudje, ki so v oglasu izpred 30 let optimistično uporabljali svoje roke (in pamet) za nek skupni in višji cilj, so danes zmarginaliziran del družbe, za katero država in inštitucije menijo, da jim skušamo ukrasti še tistih 10%, ki nam ga ne vzamejo z davki, prispevki in dajatvami. Res, 30 let pozneje je za malega človeka najceneje, da sploh ne vstane iz postelje. In kar je najhujše – v strahu pred sistemom (okrogel in votel, pa saj poznate pregovor) vsi trepetajo in so postali povsem pasivni – ker nihče cesarju še ni povedal, da je gol.
In očitno je to ljudem tega nesrečnega naroda kar povšeči, ker si drugače apatije in pasivnosti ni mogoče več razlagati. Od vseh sovražnikov v zgodovini tega podalpskega slovanskega plemena (ali obeh, da bom natančen, ampak to spada v drugo zgodbo o nastankih narodov!!!) so prav predstavniki lastnega plemena najhujši. Kradejo legalno na vsakem koraku – in se pri tem še smehljajo in prav nihče ne stori ničesar – nihče še slovenskemu politiku, ne levemu, ne desnemu, ni zavpil »spizdi, kriminalc« in pljunil na tla predenj – tisti hip se bi začela katarza te zavožene države, ampak ker težava ni v tistih na vrhu, ampak tistih, ki so jih tja postavili, je situacija jasna – oblačno in temačno bo še naprej. Za večno, se bojim!
30 let po izjemnem oglasu je od slovenije in slovenstva ostalo bore malo – identificirati se s temi pojmi ni danes nič več pozitivnega. Če sem bil rojen v Jugoslaviji, v nekih bolj srečnih časih, kot Slovenec, tega danes ne čutim več - Slovenci so bili drugačni, to zdaj ni niti približek. Še sreča, da v zgodovini narodi izginjajo, pa tudi nastajajo.
In ja, spet bom pritisnil play tu spodaj in spet bom imel dlake pokonci in solze na očeh - je tem mizernikom od slovenskega naroda sploh jasno, kaj vse so (nam) uničili????
Prijava omogoča lažje komentiranje.