Pošasti živijo 2
Zakaj? Je nekdo, ki je v preteklosti kradel kot sraka, še naprej tat? Povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom še naprej morilec? Pravni sistem omogoča določeno mero rehabilitacije, a tudi če zapisi in kartoteke nekoč izginejo, ostane kolektivni spomin, 100, 200, 1000....Toliko jih pozna zgodbo, skupaj z žrtvami in madež, sploh pa račun za karmo in naslednje življenje, pa ostane. Že mogoče, da marsikdo odsedi zaporno kazen, ker je pač storil neumnost, a ker pravni sistem pozna več nivojev kaznivih dejanj, bi bilo logično, da največje grozote ostanejo za vedno.
Govorimo spet o zlorabi mladih nemočnih ljudi, s katero gnusni sprevrženci uničujejo in zaznamujejo svoje žrtve za vse življenje. Ampak, izginejo in sistem jim to omogoča, na drugi strani pa bi morala kolektivna zavest iz svojega spomina te reči ves čas imeti pred nosom in najbolj sprevržena dejanja spremljati še naprej. Ampak jih ne. Tako se enkrat, ko so računi do družbe poravnani, lahko vse skupaj nadaljuje v nedogled. In ponavadi tudi se. Razen ko sprevržencu začenja padati življenjska sila in takrat lahko le še gleda, vseeno pa ne spreminja dejstva, da se pedofilija začne v glavi in ne tam spodaj.
In zgodba gre naprej – ti ljudje so pri nekaterih še vedno spoštovani člani družbe, pojavljajo se v medijih, na družabnih dogodkih in obletnicah fotografirajo vaše otroke, vi pa nič. Zato ker so žrtve v večini bolj stigmatizirane od storilca. Ta je bolnik in mentalno motena oseba, žrtve pa same za sebe ne dojamejo, da bi kaj storile narobe, občutek sramu pa dogodke tlači v podzavest, kjer razžira osnovo osebnosti in v odrasli dobi, če ne že prej, dobimo čustvene invalide, nezmožne socialnih interakcij, pa seveda samodestruktivne in še kaj patološkega bi se našlo.
Ampak to je v človeški naravi, sram pred okolico. Mene ni sram. Priznam, nadlegovala me je taka pošast, na srečo sem pri moji starosti že znal odreagirat, čeprav sem šele leta pozneje izvedel in razumel, za kaj sploh je šlo. 14-letnik pač ne razume, ali morda pozna tematike zlorabe otrok. Zahvaljujoč potiskanju glave v pesek in zabrisanemu kolektivnemu spominu. Ker ti nekdo ne zna in noče ali ne upa razložit, kaj je s tem človekom narobe. Povedo ti, da nekaj je, ti pa ne razumeš, vse do zrele odrasle dobe, ko sestaviš slike iz drugih sestavljank. In potem se ti najprej podre svet in potem postaneš jezen. Ne nase, ne na človeka, ki bi se moral kuriti v peklu, pač pa na okolico, ker te ni zavarovala. To je osnovni problem, verjetno ne samo v sloveniji, ampak še kje, a tu je očiten. Glede na naravo ljudi in genetiko naroda je najlažje tiščati glavo v pesek. Saj bo minilo, ali pa tudi ne, ampak to se me ne tiče. Še kako se vas!
Medtem pa danes nekje na tem svetu ali na prireditvi v kraju čisto blizu vas nekdo slika vaše otroke, ne zato, ker bi bil pooblaščeni fotograf, novinar, kamerman, ampak z nizkotnimi nameni.
In čeprav vsi vedo, da ima sprevržena nagnjenja.
In kaj boste naredili, dragi moji? Tiščali glavo v pesek in mirno gledali, kako pošast fotografira vaše otroke za svojo zbirko??? Zbudite se! To se ne dogaja le v črni kroniki s plaž Poreča ali Portoroža. Prav ta čas si ga verjetno doma drka na fotografijo vašega otroka, vi pa nič, ker je zatajil kolektivni spomin in posledično kolektivna odgovornost. In naslednjič bo vaš otrok na poti iz šole spoznal prijaznega strička, ki mu bo ponudil liziko... od tu naprej pa... odločite se sami! Pošasti živijo in se, kar je najhuje, ne spremenijo!
Prijava omogoča lažje komentiranje.