07.01.2018 00:48 Artur Švarc

Visokoleteče ideje čez rob prepada

Jedrske elektrarne so v minulih desetletjih veljale za potrditev znanstveno-tehnične naprednosti države ali naroda in same po sebi so precejšen tehnični podvig, ki izkorišča fundamentalne sile vesolja. A v ozadju se skriva marsikaj, od pregovornega straha, ki izvira iz uporabe jedrske energije za vojaške namene, neposredna dokaza sta bombi, odvrženi na Japonsko, ki sta končali drugo svetovno vojno, do nesreč jedrskih elektrarn, od zloveščega Černobila do lanske Fukušime.

Kot vsaka tehnologija ima tudi jedrska energija svoje pluse in minuse.

Za: Malo onesnaževanja

Potrebe po električni energiji so in še rastejo skupaj s številom prebivalstva na tem planetu in transformacijo potrošniške družbe. Ker več kot tri četrtine pridobljene električne energije še vedno izvira iz fosilnih goriv, natančneje elektrarn, ki kurijo, premog, nafto ali zemeljski plin, se kljub eko sporazumom ali njih poskusi onesnaževanje bliža nevarni stopnji, ko bo nastopil začaran krog toplogrednih efektov. Proizvodnja CO2 iz fosilnih goriv zmanjšuje ozonsko zaščito našega planeta, lažji premog, ki ga kuri velik del termoelektrarn, pa vsebuje dosti žvepla, ki se absorbira v oblake in vrne na  zemljo kot žveplova kislina. Premog nenazadnje vsebuje tudi radioaktivne materiale in presenetljivo, kurjenje premoga v termoelektrarnah v ozračje pošlje več radioaktivnih snovi kot jedrska elektrarna.

In nenazadnje, zaloga fosilnih goriv se zmanjšuje in kakovostnega premoga je vedno manj, vedno več pa je tistega z višjimi vsebnostmi žvepla. Po najbolj črni napovedi naj bi fosilna goriva porabili v petdeset letih, bolj verjetno pa je, da bo ta doba podaljšana še za kakih 100 let. Na planetu so po drugi strani velike zaloge urana in novi tipi reaktorjev, ki dobesedno pečejo neprečiščen uran in torij, bi lahko delovali še kakih 1000 let, kar je glede na fosilna goriva začasna, pa vendarle - rešitev.

Za: Zanesljivost

Jedrske elektrarne ne porabijo veliko goriva, zato so manj občutljive na pomanjkanje ali težave v preskrbi. Tudi mednarodne zdrahe nimajo toliko vpliva kot pri nafti, saj so zaloge uranove rude enakomerno porazdeljene po planetu. Težava se pojavi pri pridobivanju, saj se pri tem sproščaju precejšnje količine radona, kar pa po drugi strani zmanjšuje sproščanje tega nevarnega radioaktivnega plina, medtem ko pepel, ki nastane pri izgorevanju premoga, povečuje prihodnje izpostavljanje radonu. Raziskave kažejo, da je, ko gre za radon, bolj varno uporabljati jedrsko gorivo kot kuriti premog, še bolj nenavadna je statistika – enoletno kurjenje premoga v termoelektrarni bo posledični pripeljalo do 30 smrtnih primerov skozi najrazličnejše dejavnike, medtem ko bo izkopavanje uranove rude preprečilo smrt nekaj sto ljudi.

Za: Varnost

Ta je najbolj delikatna stvar jedrske energije in ima tako negativne kot pozitivne posledice. Težava v reaktorju lahko vodi do velikanske katastrofe, vendar so varnostni ukrepi tako dodelani, da to skoraj popolnoma preprečujejo. Statistična raziskava v ZDA je pokazala, da je jedrska energija ena najbolj varnih. Vsako leto zaradi respiratornih bolezni kot posledica kurjenja premoga umre med 10 in 50 tisoč Američani, 300 od tega jih umre pri pridobivanju in transportu. Na drugi strani, vsaj v Ameriki ni smrtnih žrtev ali resnejših poškodb zaradi sevanja reaktorja ali nesreč v elektrarni. Posebne bariere in varnostni mehanizmi, vkomponirani v zgradbo, naj bi bili odporni na ekstremne potrese ali neposredno trčenje potniškega letala. Senzorski preplet nadzoruje stopnjo sevanja in vlažnosti in vsako odstopanje v vrednostih lahko pomeni, da reaktor pušča, kar vodi do neposrednega zaustavljanja reaktorja in serije procedur. A kot nas uči zgodovina, tudi to včasih ni dovolj.

Proti: Taljenje reaktorja

Če v reaktorju zmanjka hladilnega medija, se bodo gorivne palice pregrele. Palice, ki vsebujejo uranovo gorivo, se bodo stopile in gorivo bo postalo izpostavljeno. Pri 2800 stopinjah Celzija se bo stopilo gorivo in razbeljena tekoča masa se bo prebila skozi dno reaktorja v tla pod njim. Obstajajo sicer številni sistemi, ki bodo takoj začeli ohlajati sredico, a nesreča v ZDA na Otoku Treh Milj v sedemdesetih letih je vseeno opozorila, da včasih tudi rezervni sistemi niso dovolj. Jedro v reaktorju je bilo popolnoma uničeno, radioaktivna masa pa na srečo ni prebila zunanjega kovinskega oboda reaktorja. Poseben beton je zadrževal puščanje nekaj ur, kar je bilo dovolj, da so lahko vzdrževalci popravili hladilni sistem reaktorja. No, četrt stoletja nazaj se je zgodila najbolj zlovešča nesreča v Černobilu. Napaka v zasnovi reaktorja je povzročila požar, ki je raztrgal ohišje jedra in v ozračje so se sprostili radioaktivni izotopi. Neposredno je v sami nesreči umrlo 31 ljudi in še 15.000 v okolici zaradi izpostavljenosti sevanja. Samo sreča je preprečila taljenje reaktorja, ki bi ob stiku s podlago povzročil nesrečo neslutenih razsežnosti in posredno prizadel med 50 in 80 milijoni ljudi v Vzhodni in Srednji Evropi.

Pika na i pa je bila lanska nesreča v jedrski elektrarni Fukušima kot posledica katastrofalnega potresa. Čeprav je šlo za splet nesrečnih okoliščin in zastarele opreme, ki so jo Američani preprodali Japoncem, pa je zadnja nesreča nesporno opozorilo, da večinoma časa varne jedrske elektrarne v primeru, ko gre nekaj narobe, pomenijo neprimerno večjo grožnjo živim bitjem in okolici kot katerikoli drug način pridobivanja energije.

Proti: Sevanje

Za radiacijsko bolezen je potrebnih 200 remov, a pod pogojem, da je količina prejeta naenkrat. Povprečno človek dobi 200 miliremov na leto iz neposredne okolice in vesolja, čemur pravimo sevanje iz ozadja. Če bi bile na svetu same jedrske elektrarne, bi na leto dobili še dve desetinki milirema več, neposrednega efekta sevanje iz elektrarne naj ne bi imelo. Trije glavni efekti sevanja, rak, mutacije in radiacijska bolezen pri stopnjah sevanja pod 50 remi niso zaznavni. Študija na 100.000 preživelih atomske bombe v Hirošimi je pokazala, da se je število rakavih obolenj dvignilo za 400 nad običajno vrednost. A to so kot rečeno vse le  statistike in 15.000 obsevanih v Černobilu govori drugače.

Proti: Odpadki

Stranski produkti cepljenja urana 235 ostanejo radioaktivni več tisoč let, kar zahteva poseben način skladiščenja. Skladišča jedrskih odpadkov zahtevajo posebne konstrukcije in tektonsko varna območja. Ta hip število skladišč jedrskih odpadkov ne omogočajo shranjevanja vseh jedrskih odpadkov, kar pomeni, da je količina jedrskega goriva, ki ga lahko elektrarne uporabijo, omejena. Nevaren je tudi prevoz odpadkov, saj se posodam lahko zgodi marsikaj. Če pride že do najmanjše napake, je lahko izid katastrofalen.

A največja težava obstoječih jedrskih elektrarn šele prihaja. Jedrski odpadki so zaenkrat nerešljiva uganka, zanamci pa se bodo morali ukvarjati z odsluženimi in zdelanimi objekti, katerih razgradnja in nevtralizacija bo bržkone presegla vrednost električne energije, ki jo je jedrska elektrarna v svoji življenjski dobi proizvedla. In nenazadnje, jedrska energija ni obnovljiv vir energije. Urana bo zmanjkalo, to je gotovo dejstvo in končni račun zna biti zelo velik. Če se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja jedrska energija zdela kot rešitev za vse probleme, je zdaj le vir novih problemov.

Energetska industrija se zaveda težav, ki jih pomeni aktualna generacija jedrskih naprav. A ta ista industrija porablja neverjetne vsote denarja in časa za lobiranje za obuditev jedrske energije. Glavni interes lastnikov jedrskih elektrarn je seveda podaljšati življenjski ciklus in vsak dan delovanja več po amortizacijski dobi bo prinesel velikanske profite. Šokantno je dejstvo, da je to celo bolj profitabilno kot gradnja novih elektrarn z novimi tehnologijami in boljšo varnostjo. A vsak dan po amortizacijski dobi pomeni tudi eksponentno rast tveganja za izrabljene naprave.

Verjetno si ni potrebno zatiskati oči, da gre tudi pri jedrski energiji, čeprav je v mnogih pogledih neprimerno čistejša od energije, pridobljene iz fosilnih goriv, za dobičke in prevlado na enak način, ki žene naftno industrijo. Tudi sanje o elektriki iz čistih fuzijskih elektrarn postavljajo znanstveni napredek za finančne koristi ozkih skupin. Nenazadnje, četudi naš planet kroži okoli največjega jedrskega reaktorja s praktično neskončnim virom energije, njegovo izkoriščanje ne prinaša dovolj neposredne koristi tem istim lobijem, ki držijo planet in prihodnost v šahu s tehnologijami, ki so nekoč letale visoko, že zdavnaj pa so preletele rob brezna, kjer bo pristanek zelo trd. Ne le zanje, za vse.

Najhujše jedrske nesreče